Hrvaška želi do leta 2040 najmanj 30 odstotkov električne energije pridobiti iz jedrskih elektrarn. Ta cilj določa predlog zakona o razvoju jedrske energije v civilne namene, ki ga je danes v saboru predstavil hrvaški gospodarski minister Ivan Šušnjar.
Šušnjar je poudaril, da mora Hrvaška zagotoviti zanesljivo in cenovno dostopno energijo s stabilno ceno, zmanjšati izpuste toplogrednih plinov ter povečati energetsko varnost in konkurenčnost gospodarstva.
Predlog zakona o razvoju jedrske energije v civilne namene določa cilj, da Hrvaška do leta 2040 najmanj 30 odstotkov električne energije proizvede v jedrskih elektrarnah. To je skoraj dvakrat toliko od zdajšnjih 16 odstotkov, ki jih Hrvaška dobi iz krške nuklearke.
Zakon po besedah ministra prvič formalno vključuje nove jedrske tehnologije, kot so mali modularni reaktorji, napredni modularni reaktorji in mikroreaktorji. Gre za tehnologije, ki so po njegovih besedah varnejše, bolj prilagodljive in finančno dostopnejše.
Kot je še dejal, je Hrvaška zainteresirana za gradnjo drugega bloka krške nuklearke, kar pa ne izključuje gradnje jedrske elektrarne na Hrvaškem niti sodelovanja Slovenije ali drugih držav pri financiranju gradnje nuklearke na Hrvaškem.
Predlog zakona o razvoju jedrske energije v civilne namene sicer ne določa lokacije niti modela financiranja morebitne jedrske elektrarne, temveč vzpostavlja pravni okvir za pripravo analiz, študij in energetskih načrtov.
Predvideno je, da bo vlada v šestih mesecih po uveljavitvi zakona sprejela program dejavnosti za pripravo načrta razvoja jedrske energije. Načrt naj bi nato sprejeli v roku enega leta, vseboval pa naj bi analizo povpraševanja po električni energiji ter analizo tehnologij in možnih lokacij, oceno gospodarskih učinkov ter modele financiranja in oceno tržne vzdržnosti projekta.
Osnutek zakona je pripravila strokovna delovna skupina, ki bo po napovedih delala tudi na ustvarjanju pogojev za ustanovitev neodvisnega regulatornega organa za jedrsko energijo ter na pripravi študij in analiz.
Hrvaška in Slovenija že več kot 40 let uspešno sodelujeta tudi pri upravljanju Nuklearne elektrarne Krško, kjer ima vsaka stran po 50 odstotkov lastništva. Hrvaška je že večkrat izkazala zanimanje za nadaljevanje sodelovanja. Sodelovanju drugih držav, tudi Hrvaške, ali zasebnih investitorjev pri morebitnem drugem bloku krške nuklearke je naklonjena tudi Slovenija.