Analiza primerjave možnih scenarijev energetskega prehoda na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji je pokazala, da je scenarij, ki predvideva uporabo obnovljivih virov energije hkrati z jedrsko energijo, najbolj vzdržen. Združuje namreč nizke stroške, visoko stopnjo energetske avtonomije, stabilnost sistema in najnižji okoljski odtis. Scenarij, kjer Slovenija ne bi izvedla novih večjih naložb v proizvodne vire, bi povečal uvozno odvisnost, scenarij, ki predvideva popolno zaprtje vseh jedrskih in fosilnih virov ter popolno naslonitev na obnovljive vire, pa prevelika tehnična in finančna tveganja.
Projekcija prihodnje porabe električne energije
Potrebe po električni energiji se bodo do leta 2050 glede na današnjo rabo podvojile. Od tega tri četrtine rasti porabe električne energije do leta 2050 izhajajo iz energetskega prehoda (med drugim se naj bi po ocenah raba elektrike v prometu povečala z manj kot 0,3 TWh na več kot 6 TWh), le četrtina pa iz potreb zaradi pričakovane gospodarske rasti. To pomeni, da bo prihodnja slovenska energetska politika morala zagotoviti predvsem dovolj čiste in zanesljive električne energije za nadomestitev fosilnih goriv, saj brez tega ne bo mogoče doseči podnebnih ciljev ter ciljev razvoja Slovenije in blaginje njenih prebivalcev.
»Analiza scenarijev in predlog optimalnega koncepta prenove elektroenergetskega sistema Slovenije« je medsebojno primerjala možne scenarije ter oblikovala strokovno utemeljen predlog optimalnega koncepta prenove elektroenergetskega sistema Slovenije (EES). Izhodišče analize je pri tem bilo, da morajo vsi alternativni koncepti EES zagotoviti zadosten obseg električne energije, tako za razvojni preboj Slovenije kot za energetski prehod na nizkoogljične vire.
Vodja strokovne skupine prof. dr. Jože P. Damijan je na današnji novinarski konferenci predstavil ugotovitve primerjave možnih scenarijev energetskega prehoda na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Izpostavil je, da se je na podlagi primerjave štirih scenarijev, ki jih je strokovna skupina ovrednotila glede na pet kriterijev, kot optimalna smer izkazal scenarij OVE + jedrska.
O pomenu najbolj optimalnega scenarija prenove elektroenergetskega sistema z vidika poslovnih odjemalcev sta spregovorila Igor Akrapovič, podpredsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov in Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je spomnila na lansko deklaracijo Vrha gospodarstva, kjer so bila opredeljena stališča glede energetske varnosti.
Pregled scenarijev
Izbor scenarijev za analizo izhaja iz dosedanjih dokumentov in študij konceptov bodočega EES, ki so nastajali od leta 2022 dalje. Na podlagi teh dokumentov je strokovna skupina identificirala štiri glavne smeri oz. možne scenarije razvoja slovenskega EES: (1) Status quo, (2) OVE + plin, (3) 100 % OVE ter (4) OVE + jedrska, ki ima dodan podscenarij 4a, v katerem je poleg kriterija izpustov toplogrednih plinov upoštevan tudi kriterij vpliva na biodiverziteto.
V dokumentu je strokovna skupina scenarije ocenjevala po petih ključnih kriterijih: (1) energetski avtonomiji, (2) stabilnosti in zanesljivosti sistema, (3) celotnih družbenih stroških, (4) stroškovni in maloprodajni ceni električne energije za odjemalce ter (5) okoljskih vplivih. Kot končna kriterija za primerjavo pa sta uporabljena dva kriterija: strošek električne energije na MWh za slovenske odjemalce, ki vključuje vse stroške in dajatve vezane na maloprodajno ceno, ter globalni okoljski učinki zaradi porabljene energije v Sloveniji.
Scenarij 1: Status quo
V tem scenariju Slovenija ne bi izvedla novih večjih naložb v proizvodne vire. To pomeni, da bi Termoelektrarna Šoštanj prenehala delovati do leta 2033, jedrska elektrarna Krško pa do leta 2043. Po tem letu bi večino električne energije morali uvažati. Tak pristop je sicer stroškovno na kratki rok manj zahteven, dolgoročno pa prinaša visoko uvozno odvisnost, nestabilnost in izjemno tveganje za oskrbo.
Scenarij 2: OVE + plin
Ta scenarij temelji na povečanju kapacitet sončnih in vetrnih elektrarn ob sočasni uporabi plinskih elektrarn za zagotavljanje stabilnosti sistema. Gre za pristop, ki ga predvideva tudi posodobljeni Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN). Čeprav omogoča večjo vlogo obnovljivih virov, pa Slovenijo pušča precej odvisno od uvoza plina in elektrike, hkrati pa povečuje emisije CO₂.
Scenarij 3: 100 % OVE
Gre za najbolj ambiciozen, a tudi najbolj problematičen scenarij, ki predvideva popolno zaprtje vseh jedrskih in fosilnih virov ter popolno naslonitev na obnovljive vire. To bi zahtevalo enormno povečanje sončnih in vetrnih kapacitet ter zelo velike sisteme za
shranjevanje energije. Čeprav je teoretično mogoče, je tak pristop zaradi nestanovitnosti proizvodnje, visokih stroškov in potrebe po uvozu elektrike v času brez sonca in vetra ocenjen kot tehnično in ekonomsko težko izvedljiv oziroma neustrezen.
Scenarij 4: OVE + jedrska
Ta scenarij predstavlja uravnoteženo kombinacijo. Predvideva podaljšanje življenjske dobe NEK do leta 2063, gradnjo nove jedrske elektrarne JEK2, hkrati pa zmerno rast sončnih in vetrnih kapacitet ter razvoj hidroelektrarn. Tako bi Slovenija dolgoročno ohranila stabilnost oskrbe, zmanjšala uvozno odvisnost in dosegla najnižje stroške v primerjavi z drugimi možnostmi.
Scenarij 4a: OVE + jedrska, brez novih hidroelektrarn
V analizi je poleg kriterija izpustov toplogrednih plinov, upoštevan tudi kriterij vplivov na biodiverziteto. Zato je strokovna skupina v analizo vključila tudi različico osnovnega jedrsko-obnovljivega scenarija, ki ne predvideva izgradnje novih hidroelektrarn na srednji Savi. Zaradi tega bi bila potrebna večja uporaba baterij in drugih hranilnikov ter večji uvoz plina, kar nekoliko poveča stroške ter izpuste CO₂, a osnovna logika ostaja enaka – jedrska energija kot temelj, obnovljivi viri kot dopolnitev.