Slovenija je pred izzivom prenove elektro sistema

• Kakšne so možnosti izbire scenarijev energetskega prehoda?
• V kakšnih časovnih okvirih ga je potrebno izvesti?
• Koliko bodo posamezne izbire stale končne odjemalce?

Izbor scenarijev za analizo izhaja iz dosedanjih dokumentov in študij konceptov bodočega EES, ki so nastajali od leta 2022 dalje. Na podlagi teh dokumentov je strokovna skupina identificirala štiri glavne smeri oz. možne scenarije razvoja slovenskega EES: (1) Status quo, (2) OVE + plin, (3) 100 % OVE ter (4) OVE + jedrska, ki ima dodan podscenarij 4a, v katerem je poleg kriterija izpustov toplogrednih plinov upoštevan tudi kriterij vpliva na biodiverziteto.

V dokumentu je strokovna skupina scenarije ocenjevala po petih ključnih kriterijih: (1) energetski avtonomiji, (2) stabilnosti in zanesljivosti sistema, (3) celotnih družbenih stroških, (4) stroškovni in maloprodajni ceni električne energije za odjemalce ter (5) okoljskih vplivih. Kot končna kriterija za primerjavo pa sta uporabljena dva kriterija: strošek električne energije na MWh za slovenske odjemalce, ki vključuje vse stroške in dajatve vezane na maloprodajno ceno, ter globalni okoljski učinki zaradi porabljene energije v Sloveniji.

Analiza primerjave možnih scenarijev energetskega prehoda na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji je pokazala, da je scenarij, ki predvideva uporabo obnovljivih virov energije hkrati z jedrsko energijo, najbolj vzdržen. Združuje namreč nizke stroške, visoko stopnjo energetske avtonomije, stabilnost sistema in najnižji okoljski odtis. Scenarij, kjer Slovenija ne bi izvedla novih večjih naložb v proizvodne vire, bi povečal uvozno odvisnost, scenarij, ki predvideva popolno zaprtje vseh jedrskih in fosilnih virov ter popolno naslonitev na obnovljive vire, pa prevelika tehnična in finančna tveganja.